Okrogla miza o Resoluciji nacionalnega stanovanjskega programa do leta 2025, ki je v organizaciji združenja za poslovanje z nepremičninami pri GZS potekala v okviru dvodnevnega 26. posveta o poslovanju z nepremičninami, je pokazala izjemno slabo finančno stanje slovenskih nepremičninskih skladov. To je razkrila predvsem študija ocene izdatkov za stanovanjski dodatek, ki so jo pripravili Anton Kožar z Inštituta za nepremičnine, Lojze Ude z ljubljanske pravne fakultete in Tomaž Banovec.

Študija je bila podlaga za eno poglavitnih sprememb v novi Resoluciji na­cionalnega stanovanjskega programa, saj se z njo odpravlja institut neprofitne najemnine, namesto tega pa bi država upravičencem najemnino subvencionirala. Študija je pokazala, da z neprofitnimi najemninami država vsako leto podeli 24 milijonov evrov prikritih subvencij, ki bi jih morala po resoluciji prek subvencij nameniti najemodajalcem - tako javnim in zasebnim stanovanjskim skladom kot zasebnikom.

Skladov 24 milijonov evrov ne bo rešilo

Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja (FIABCI) Franci Gerbec je sicer načeloma podprl smer, ki jo nakazuje resolucija. Pogreša pa konkretne finančne izračune, pri čemer je poudaril, da 24 milijonov, kolikor znašajo prikrite subvencije in ki bi jih po resoluciji prejeli nepremičninski skladi in drugi najemodajalci, ne bo dovolj. Za ureditev najemnega stanovanjskega fonda in s tem ureditev tega dela nepremičninskega trga bo po njegovem mnenju potrebnih precej več sredstev.

Temu mnenju so se pridružili tudi vodilni predstavniki slovenskih stanovanjskih skladov, pri čemer so vsi opozorili na zelo nezavidljiv likvidnostni položaj. Primanjkljaj sredstev za ekonomsko vzdržno poslovanje rešujejo po več poteh, kakor se pač znajdejo. Nekateri skladi odprodajajo premoženje, druge sofinancirajo ustanovitelji, se pravi država ali občine. Prav tako je veliko akrobacij pri obračunavanju amortizacije in vrednotenju njihovega nepremičninskega fonda.

Predstavniki skladov so od države zahtevali, da spremeni pravne okvire najemnih razmerij. Predvsem so žgoča neplačila in z njimi povezani predolgi postopki pri izselitvi neplačnikov.

Dvom, da bomo resolucijo uresničili

Lojze Ude, ki je zelo skeptičen, da bomo lahko resolucijo tudi izpeljali, je povedal, da lahko pri neprofitnih najemninah zasledimo veliko najemnikov, ki do takšnega najema sploh ne bi smeli biti upravičeni - po njegovih ocenah je takih upravičencev slaba tretjina. Potem ko najemnik neprofitnega stanovanja dobi pravico bivati v takem stanovanju, njegovega gmotnega položaja ne preverja nihče več. Pogosto se tako zgodi, da gospodinjstvo z leti prejema več prihodkov kot ob sklenitvi najemnega razmerja, zato bi se mu moralo to razmerje spremeniti. Na drugi strani to pomeni, da neprofitne najemnine ne morejo izkoristiti tista gospodinjstva, ki bi jo res potrebovala.

Dvomov o tem, da je resolucija uresničljiva, je bilo precej tudi med drugimi udeleženci posveta. Upravičeno. Poleg koncepta oddajanja stanovanj bo treba spremeniti množico zakonov, za kar bo potrebno veliko vladnega medresorskega usklajevanja, v katero bodo morali vključiti strokovno javnost, na koncu pa bo treba sprejeti tudi politični konsenz.

Vsako leto bo treba obnoviti tri odstotke javnih stavb

Prvi dan posveta sta se zvrstili še dve okrogli mizi. Prva je bila namenjena programom in možnostim financiranja prenov v javnih in zasebnih stavbah. Evropska direktiva od države zahteva, da na leto energetsko obnovi tri odstotke javnega stavbnega fonda, za kar bo treba nameniti približno 415 milijonov evrov - 115 milijonov bo nepovratnih evropskih sredstev, država za ta namenja tudi 50 milijonov povratnih sredstev, preostanek bodo morali zagotoviti lastniki sami, finančne svežnje pa pripravljajo tudi komercialne banke. Po besedah Staneta Stariča so banke pripravljene in tovrstno financiranje ne bi smelo pomeniti težav.

Nepovratna sredstva tudi za gospodarske družbe

Direktor Eko sklada Hinko Šolinc je predstavil novosti v prihodnjih javnih pozivih za dodelitev nepovratnih sredstev. Tako bodo lahko za nepovratna sredstva poleg fizičnih oseb kandidirale tudi gospodarske družbe, vključno s skladi. Investitorji bodo za celostne energetske prenove prejeli tudi do 40 odstotkov vrednosti naložbe, delež za parcialne ukrepe bo ostal enak kot doslej. Novost je tudi možnost financiranja občin pri gradnji trajnostnih javnih objektov.

Ločeni računi za rezervni sklad jezijo

Tretja okrogla miza je bila namenjena spremembam zakonodaje, ki se navezujejo na nepremičninsko dejavnost. Največ prahu dviguje nedavni predlog sprememb stanovanjskega zakona, predvsem del, po katerem bi se sredstva rezervnega sklada zbirala na posamičnih računih večstanovanjskih stavb. To bi po mnenju upravnikov povzročilo dodatne stroške, ki bi jih morali plačevati lastniki. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi spremembe zakona o graditvi objektov in zakona o urejanju prostora, s katerimi bi med drugim poenostavili postopke za gradnjo objektov.

Drugi dan posveta je bil namenjen razpravam, ki so potekale po sekcijah, kjer so udeleženci dobili podrobnejše informacije o položaju v panogah, tolmačenje različnih zakonskih predpisov, dali pa so tudi več predlogov in zahtev.

Vir: http://www.finance.si/8838898/Stanovanjski-skladi-vsako-leto-ob-vsaj-24-milijonov-evrov