Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi X Ips 21/2024 obravnavalo vprašanje ustavnosti razlikovanja pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) med različnimi območji v občini. Ključno pravno vprašanje je bilo, ali več kot 100-odstotna razlika v obremenitvi med drugim in tretjim območjem krši načelo enakosti iz 14. člena Ustave.

Sodišče je poudarilo, da načelo enakosti ne prepoveduje razlikovanja, če to temelji na stvarnih razlikah (npr. lega, komunalna opremljenost, dostopnost storitev), vendar mora biti tudi višina obremenitve v razumnem sorazmerju z večjo uporabnostjo zemljišč. Upravno sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da obstajajo razlike med območji, vendar ni izvedlo celovite presoje sorazmernosti – ni povezalo ugotovljenih razlik z višino dodatne obremenitve.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je opozorilo, da zgolj matematična primerjava (npr. 100-odstotna razlika) ne zadošča. Presoja mora upoštevati celoto kriterijev, vključno z večjo komunalno opremljenostjo, bližino oskrbnih središč, gostoto poselitve ter cilji prostorske politike (npr. spodbujanje pozidave v bolj urbanih območjih). Ti dejavniki lahko upravičijo višjo obremenitev.

Poleg tega je sodišče pojasnilo meje uporabe instituta exceptio illegalis: sodišče lahko odkloni uporabo podzakonskega predpisa, vendar mora pred tem izvesti celovit preizkus njegove ustavnosti. Prav tako pri določanju načina izvršitve ne sme ustvarjati novih pravnih norm brez ustrezne zakonske podlage.

Ker Upravno sodišče Republike Slovenije ni opravilo popolne presoje sorazmernosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije reviziji ugodilo, spremenilo sodbo in potrdilo zakonitost odmere NUSZ.

Vabljeni k branju.